Kakšna je odplačilna doba?
Gre praviloma za dolgoročne kredite, z odplačilno dobo nad enim letom ter do praviloma največ 10 let.
Kakšne so oblike zavarovanja?
Banki je potrebno predložiti menico z menično izjavo, za zavarovanje terjatev pa po potrebi še enega od naslednjih instrumentov zavarovanja:
Možna je tudi kombinacija različnih vrst zavarovanja. Zahtevana zavarovanja so odvisna od višine kredita ter od ocenjene bonitete kreditojemalca., posebno obliko zavarovanja pa lahko zahteva tudi institucija, s katero banka sodeluje.
Kakšna je obrestna mera?
Obrestno mero praviloma določita banka in institucija, s katero banka sodeluje (Slovenski podjetniški sklad, SID banka, različne občine ...).
Obrestna mera je lahko fiksna nominalna, običajno nespremenljiva vso odplačilno dobo, ali spremenljiva obrestna mera, sestavljena iz referenčne obrestne mere in fiksnega dodatka.
Obresti Probanka obračunava v skladu s sprejetim pravilnikom, kreditojemalec pa jih plačuje v skladu z določili kreditne pogodbe. Možni roki plačevanja obresti so: mesečno, kvartalno ali ob poplačilu kredita, v sklopu mesečne anuitete.
Kakšni so stroški?
Stroški so odvisni od odplačilne dobe kredita in od sodelovanja kreditojemalca z banko, opredeljuje jih lahko tudi institucija, s katero banka sodeluje.
Kakšni so načini odplačevanja?
Kredit praviloma kreditojemalec odplačuje v enakih periodičnih zneskih (obroki ali anuitete).