Opis storitve

Zaradi krčenja dosedanjih pravic obveznega pokojninskega zavarovanja je varčevanje za uživanje varne starosti postalo nuja. Z varčevanjem v Delti, VPS, tako poskrbite za varno starost, saj vam jamčimo donos, hkrati pa lahko vplačila uveljavljate kot davčno olajšavo.

• vsem, ki ne živijo od danes na jutri in si želijo varno jesen življenja.

Kaj je DELTA?
Delta je vzajemni pokojninski sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga je ustanovila in ga tudi upravlja Probanka. V okviru tega sklada imajo zavarovanci na izbiro dva pokojninska načrta: kolektivni (PN-PRO-01/02) in individualni (PN-PRO-02/02) pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Kolektivno in individualno zavarovanje
Pri kolektivnem zavarovanju plačuje celotno ali del premije delodajalec, ob čemer pa mora biti za koriščenje davčnih olajšav v zavarovanje vključenih vsaj 51 % zaposlenih.

Individualno pokojninsko zavarovanje je namenjeno posameznikom, ki premijo v okviru individualnega zavarovanja v celoti vplačujejo sami, ob tem pa na vplačane premije koristijo davčne olajšave.

Če je zavarovanec že vključen v kolektivni pokojninski načrt (katerekoli zavarovalnice ali pokojninske družbe), se kolektivno več ne more zavarovati, lahko pa se zavaruje individualno.

Davčna olajšava
Znesek davčne olajšave sme znašati največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, oz. 5,844 % bruto plače posameznika, vendar ne več kot 2.646,21 evrov, kot je zakonsko predpisano za leto 2010.

V primeru, da je posameznik vključen v en kolektivni in en individualni pokojninski načrt, skupna premija ne sme presegati 5,844 % bruto plače.
Če plačujeta premijo tako delodajalec kot zaposleni, ima prednost pri uveljavljanju davčne olajšave delodajalec. Zavarovanec (zaposleni) lahko uveljavlja davčno olajšavo le na osnovi premij, ki jih je vplačal sam, in sicer v višini razlike med maksimalno premijo in premijo, ki jo je plačal delodajalec.

Pogoji za vključitev v individualni pokojninski načrt 

• Varčevalec mora biti vključen v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja in dopolniti 15 let.

• v podjetju mora biti za uveljavljanje davčnih olajšav v  pokojninskemu načrtu vključenih najmanj 51 % vseh zaposlenih.
• Velikost podjetja (po številu zaposlenih) pri pristopu k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju ni pomembna, saj se vanj lahko vključijo tudi podjetja, ki imajo samo enega zaposlenega. Edini pogoj je, da se zaposleni za to odloči.

V kolektivno zavarovanje se ne more vključiti posameznik, samozaposlena oseba in posameznik, ki je pretežni lastnik podjetja, v kateri je zaposlen. Za pretežnega lastnika podjetja se šteje oseba s 25 % glasovalnih pravic ali s 25-% deležem v kapitalu določene pravne osebe. Ta se lahko vključi samo v individualno obliko zavarovanja.

Pridobitev pravic iz zavarovanja
Zavarovanec pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, ko:

• dopolni starost 58 let, 
• uveljavlja pravico do pokojnine po predpisih o obveznem zavarovanju, 
• je od vključitve v zavarovanje preteklo najmanj 10 let.

Zavarovanec pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine, ko:

• je vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje najmanj 15 let, 
• je dopolnil 53 let starosti.

Zajamčeni donos
Zajamčeni donos je minimalna stopnja donosa, ki ga mora izvajalec pokojninskega zavarovanja pripisati zavarovancem ob koncu leta.
Minimalni zajamčeni donos izračunava in določa Ministrstvo za finance RS.
V primeru, da je dejanski donos, ki ga Probanka ustvari z upravljanjem premoženja, nižji od minimalnega (zajamčenega), ga mora le-ta zavarovancem pripisati v breme svojih sredstev. Probanka torej donos sklada jamči z lastnim kapitalom.

Probanka jamči minimalni donos v višini 60 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom (50 % več kot določa zakon).

Pravica do mirovanja
V primeru slabšega finančnega položaja, brezposelnosti ali menjave delodajalca lahko zavarovanec uveljavlja pravico do mirovanja, v katerem mu ni potrebno plačevati premij, donosi pa se mu še vedno pripisujejo. Odločitev za mirovanje je primerna tudi za tiste zavarovance, ki se bodo upokojili prej kot v desetih letih od vstopa v zavarovanje.

Prenos sredstev na drug pokojninski načrt
V primeru menjave delodajalca pa lahko zavarovanec sredstva, zbrana na svojem osebnem računu, tudi prenese v drugi pokojninski načrt, v katerega je vključen nov delodajalec, na podlagi pisne zahteve in dokazila, da je pokojninski načrt, v katerega vstopa, odobren s strani Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, in če je zavarovalna premija plačana za obdobje, ki ni krajše od 36 mesecev. Časovni pogoj ne velja, v kolikor je prehod iz enega v drug načrt posledica spremembe delodajalca.
Probanka ima pravico do povračila stroškov (do 1 %), nastalih zaradi izstopa.

Izplačilo pokojnine
Zavarovanec si bo ob uveljavitvi pravice do dodatne starostne pokojnine izbral želeno izplačevanje pokojninske rente, in sicer v obliki:

• doživljenjske rente (pogoj je redna upokojitev), 
• dviga v enkratnem znesku.

Pokojninsko rento bodo izplačevale zavarovalnice ali pokojninske družbe.

Zavarovanec bo imel pravico, da si bo sam izbral izplačevalca rente.

Višina pokojninske rente bo odvisna od odkupne vrednosti enot premoženja, starosti ob začetku izplačevanja rente in spola zavarovanca.

Dedovanje
V primeru smrti zavarovanca se privarčevani znesek izplača upravičencem oz. zakonitim dedičem, ki jih je na pristopni izjavi navedel zavarovanec (zmanjšan za 25-% akontacijo dohodnine). Med trajanjem zavarovanja lahko zavarovanec poljubno spreminja upravičenca v primeru smrti, izplačilo gre zadnjemu navedenemu upravičencu.