| Naslovnica > POSLOVNE STORITVE > E-BANKA > Priporočila za varno uporabo interneta > Računalniški virusi |
Virusi so samo eden od tipov programov, ki so narejeni z zlobnimi nameni – nameni škodovati uporabniku, ki po namestitvi okužijo delovno postajo oz. osebni računalnik. Brez naše vednosti beležijo in na oddaljene lokacije pošiljajo podatke o uporabniških imenih in geslih, ki jih vnašamo preko tipkovnice, zajemajo ekranske slike, ...
Pred računalniškimi virusi se lahko zaščitimo z raznimi protivirusnimi programi. Posebej pozorni in previdni pa moramo biti pri uporabi interneta in elektronske pošte, saj sta ta načina najpogostejša vzroka računalniških okužb.
Računalniški virus je programska koda, napisana z namenom uničevanja podatkov v osebnem računalniku ali oteževanja dela s programsko opremo, ki se je sposobna sama razmnoževati in prenašati v računalniku - brez vednosti in volje uporabnika. Ko se razmnoži, lahko prične s škodljivim vedenjem (v najhujšem primeru brisanje podatkov na trdem disku). Virus je lahko pripet drugemu programu ali datoteki ali se kot priloga elektronski pošti širi po spletu.
Ime računalniški virus je dobil, ker je njegovo vedenje zelo podobno biološkemu virusu, ki se širi tako, da okuži celice. Gostitelj virusa je računalniški program oziroma neka datoteka. Med razmnoževanjem in širjenjem pa se naseli tudi v ostale dele računalnika. Pogosto rečemo, da je računalnik dobil virus.
Razen uničevanja podatkov lahko virusi povzročajo še druge težave in nevšečnosti. Pogosto so samo nadležni (na primer izpisujejo sporočila na zaslon ali upočasnijo delo). Nekateri virusi se sprožijo šele po tem, ko mine določen čas od prvotne okužbe računalnika, ob določenih datumih ali ko okužijo zadostno število drugih računalnikov.
Virus, ki ne povzroča škode, kljub temu troši računalniška sredstva (na primer obremenjuje procesor in zapolnjuje pomnilnik, kar opazimo z upočasnitvijo delovanja računalnika).
Popolne zaščite nam ne more zagotoviti noben varnostni mehanizem, kljub temu pa lahko računalnik zaščitimo s protivirusno programsko opremo, ki jo redno posodabljamo.
Protivirusni programi niso namenjeni samo boju proti virusom, služijo nam tudi pri preprečevanju prisotnosti vohunskega programja. Naloga teh programov je, da poiščejo viruse, ki poskušajo vdreti v naš operacijski sistem, e‑pošto ali datoteke in jih uničijo, preden naredijo kakšno škodo.
Ker se novi virusi pojavljajo vsak dan, izdelovalci protivirusnih programov dnevno posodabljajo verzije in baze »uničevalcev« virusov.
Zato je naša naloga, da verzije programov in popravkov redno (dnevno) posodabljamo. Večina protivirusnih programov ob zagonu avtomatično preveri aktualne verzije in posodobitev avtomatično opravi namesto nas.
Pravtako je potrebna tudi redna posodobitev operacijskih sistemov in spletnih iskalnikov na zadnje uradne verzije. Izdelovalci tega programja namreč redno posodabljajo svoje rešitve skladno z odkrtitimi varnostnimi ranljivostmi.
Pomemben pogoj, da se ne izpostavljamo potencialnim ranljivostim z okužbami je, da ne odpiramo e-poštnih prilog, ki jih ne pričakujemo in so poslane iz nam neznanih naslovov. Mnogi virusi so priloženi e-sporočilom in se razširijo takoj, ko odpremo e-poštno prilogo.
Svetujemo vam tudi uporabo požarnega zidu, ki vas bo opozoril na sumljive dejavnosti, če bo računalniški virus ali črv poskušal vzpostaviti povezavo z računalnikom. Poleg tega virusom, črvom in hekerjem prepreči prenos morebitno škodljivih programov v vaš računalnik.
Danes na tržišču obstoja kar nekaj komercialnih programov, ki skrbijo za protivirusno zaščito naših računalnikov:
