Opis storitve

Varčevanje v sistemu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) je možno prekiniti na tri možne načine: redno, redno-predčasno in izredno.

REDNO prenehanje dodatnega starostnega pokojninskega zavarovanja: zavarovanec lahko izbira izplačilo v obliki rente oz. enkratnega zneska Redno prenehanje dodatnega starostnega pokojninskega zavarovanja po tem pokojninskem načrtu nastopi z uveljavitvijo pravic do dodatne starostne pokojnine. Zavarovanec lahko pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine z dnem, ko je izpolnil zadnjega izmed navedenih pogojev (izpolnjeni morajo biti vsi trije pogoji):

• dopolni starost 58 let, 
• uveljavlja pravico do pokojnine po predpisih o obveznem zavarovanju, 
• je od vključitve v zavarovanje preteklo najmanj 120 mesecev.

REDNO-PREDČASNO prenehanje dodatnega starostnega pokojninskega zavarovanja: zavarovanec lahko izbira izplačilo v obliki rente oz. enkratnega zneska. Zavarovanec, ki je bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), a ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1, pridobi pravico do predčasne dodatne pokojnine ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

• je vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje najmanj 180 mesecev, 
• je dopolnil 53 let starosti.

 

IZREDNO prenehanje dodatnega starostnega pokojninskega zavarovanja: zavarovanec lahko dobi izplačilo samo v obliki enkratnega zneska. Izredno prenehanje dodatne starostne in predčasne dodatne pokojnine lahko preneha samo:

• s smrtjo zavarovanca pred pridobitvijo pravic, 
• z izstopom iz zavarovanja na zahtevo zavarovanca, 
• z odpovedjo članstva v skladu s strani upravljavca, 
• s prenehanjem izvajalca pokojninskega načrta.
  

Izstop zavarovanca iz članstva po kolektivnem pokojninskem načrtu

V primeru izstopa zavarovanca iz članstva v skladu pridobi zavarovanec pravico do denarnega izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, če je bil v pokojninski načrt vključen najmanj 120 mesecev. Če je zavarovanec izstopil pred iztekom 120 mesecev, zadrži sredstva na osebnem računu, pravico do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, pa pridobi, ko preteče 120 mesecev, šteto od vključitve v pokojninski načrt.

Izstop zavarovanca iz članstva po individualnem pokojninskem načrtu

Zavarovanec lahko na osnovi pisne izjave izstopi iz članstva v skladu. V izstopni izjavi mora navesti, ali bo zbrana sredstva na osebnem računu zadržal in s tem pravice ali pa želi izplačilo odkupne vrednosti. Izstopni rok je devetdeset dni in prične teči prvi dan naslednjega meseca po prispetju izjave o izstopu na sedež upravljavca. Izplačilo odkupne vrednosti izvrši upravljavec v šestdesetih dneh po izteku izstopnega roka. Pri dvigu sredstev se odvede 25% akontacije dohodnine, 6,5 % davka od prometa na zavarovalne posle ter 1 % izstopnih stroškov.

Pokojninsko rento po pokojninskem načrtu VPS DELTA bodo izplačevale zavarovalnice ali pokojninske družbe. ZPIZ-1 trenutno dopušča možnost izplačila v obliki doživljenjske rente ali enkratnega zneska. Tako bo moral upravljavec v imenu in za račun zavarovanca z zavarovalnico skleniti življenjsko zavarovanje, po katerem bo zavarovanec pridobil pravico do doživljenjske mesečne pokojninske rente v višini, ki se bo po aktuarskih načelih izračunala tako, kot če bi bila v enkratnem znesku vplačana čista premija v višini odkupne vrednosti, ki jo je zavarovanec pridobil pri pokojninskem skladu.

Pokojninske rente so obdavčene v višini 50 % odmerjene višine pokojninske rente. Stopnja akontacije dohodnine od pokojninske rente znaša 25 %. Akontacije dohodnine se ne obračuna in ne plača, če izračunani znesek akontacije dohodnine ne presega 20 EUR. Glede na zakonska določila se akontacije dohodnine ne plača od pokojninskih rent, izplačanih v znesku do 160 EUR.

Akontacija dohodnine za mesečne rente višje od 160 EUR se lahko obračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 16 %. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, o čemer obvesti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni

10-letno obdobje varčevanja se vedno šteje od dneva vključitve v pokojninski načrt naprej in je skupno ne glede na to, če je zavarovanec sredstva iz enega pokojninskega načrta prenašal v drugega ali pa so morebiti sredstva v vmesnem obdobju mirovala.
Zavarovanec, ki se je vključil v enega izmed pokojninskih načrtov v letu 2001, bo lahko iz sistema PDPZ (po ZPIZ-1) upravičen izstopiti v letu 2011, ne glede na to, ali je bil določen čas vključen v en pokojninski načrt in preostali čas (zaradi menjave delodajalca) v drugega. Tudi če je zavarovanec bil vmes nezaposlen (sredstva v mirovanju), se mu zaradi tega 10-letno obdobje sorazmerno ne podaljšuje.

Individualno pokojninsko zavarovanje je namenjeno posameznikom, medtem ko je kolektivno pokojninsko zavarovanje namenjeno zavarovanju vsaj 51 % zaposlenih pri določenem delodajalcu. Premijo v okviru individualnega zavarovanja v celoti vplačuje posameznik, v okviru kolektivnega zavarovanja pa premijo v celoti ali delno vplačuje delodajalec. Pri kolektivnem varčevanju se premije plačujejo neposredno iz bruto plače. Ta znesek delodajalec nakaže na osebni varčevalni račun zaposlenega, medtem ko se pri individualnem varčevanju plačujejo premije iz neto plače.

 

Primer:

Če se npr. zaposleni z delodajalcem dogovarja za zvišanje plače za 70 EUR, slednji pa mu v zameno v tej višini ponuja plačilo v pokojninski sklad (v obliki premije), je za posameznika bolje, če sprejme vplačilo v sklad, saj bi tako na varčevalni račun prejel celotnih 70 EUR (ki jih bo lahko koristil v prihodnosti). V primeru zvišanja bruto plače za 70 EUR pa bi zaposleni po plačilu vseh prispevkov ter akontacije dohodnine na svoj TRR dejansko dobil samo za 40 EUR višjo plačo. Pri kolektivnem varčevanju tako ob zmanjšanju neto plače za 40 EUR zavarovanec na varčevalni račun prejme celotnih 70 EUR.
Prednost individualnega varčevanja pa je pri obravnavi davčnih olajšav ob koncu leta, saj v tem primeru posameznik lahko uveljavlja le-to v celotni višini vplačil. V primeru, ko premijo plačujeta tako delodajalec kot zaposleni (kolektivni pokojninski načrt), ima prednost pri uveljavljanju davčne olajšave delodajalec. Za uveljavljanje davčne olajšave se namreč upošteva kumulativni znesek vplačil in če skupni znesek vplačanih premij presega maksimalno premijo za uveljavljanje davčne olajšave, lahko zavarovanec uveljavlja davčno olajšavo le v višini razlike med maksimalno premijo in premijo, ki jo je plačal delodajalec.

Davčna obravnava je pri obeh načrtih enaka.

V tem primeru ima zavarovanec na voljo tri možnosti:

 

• Zbrana sredstva lahko prenese v pokojninski načrt novega delodajalca, v kolikor ima slednji oblikovan pokojninski načrt. Izstopni stroški v tem primeru znašajo 1 % odkupne vrednosti. 
• Lahko se odloči za mirovanje zavarovanja, kar pomeni, da zadrži pravice iz privarčevanih sredstev. Na privarčevana sredstva se mu pripisuje donos, ki ga sklad v tem obdobju ustvarja. 
• Lahko zahteva izplačilo sredstev. Izplačilo dela premije, ki si jo je zavarovanec plačeval sam, se lahko izvede takoj, izplačilo dela premije, ki jo je financiral delodajalec, pa je možno šele po preteku 10 let od včlanitve v pokojninski načrt. V primeru izstopa zavarovanec na individualno privarčevana sredstva plača izstopne stroške v višini 1 %, akontacijo dohodnine v višini 25 % in davek od prometa zavarovalnih poslov v višini 6,5 % (v kolikor zavarovanec izstopi pred potekom 10 let).
  

Minimalna doba varčevanja, kot že rečeno, ni določena, vendar je priporočeno varčevanje do rednega prenehanja zavarovanja, to je do izpolnitve pogojev za upravičenost do pokojnine po obveznem zavarovanju. V nasprotnem primeru je namreč potrebno plačati 1 % izstopnih stroškov, 6,5 % davek od zavarovalnih poslov (če ni izpolnjen vsaj 10 letni pogoj vključenosti) in akontacijo dohodnine. Hkrati delodajalec (v primeru kolektivnega pokojninskega načrta) preneha z vplačevanjem premij na posameznikov varčevalni račun.

Če bi npr. zavarovanec, vključen v kolektivni pokojninski načrt, skupaj z delodajalcem 5 let vplačeval v sklad (na zavarovančev varčevalni račun) po 60 EUR (vsak 30 EUR) in bi zaradi kakršnihkoli razlogov po tem obdobju želel prekiniti varčevanje (želel izplačilo), bi to pomenilo, da bi lahko dobil izplačan samo del sredstev, ki jih je na svoj račun vplačeval individualno (z zgoraj omenjenimi stroški izplačila), preostali del sredstev (plačan s strani delodajalca) pa bi prešel v mirovanje (do preteka 10 let vključenosti). Delodajalec bi mu v tem primeru seveda tudi prenehal vplačevati premije, ki mu jih je do sedaj. Preostali del sredstev (plačan s strani delodajalca) bi lahko dobil torej izplačan šele čez 5 let. Na ta del sicer ne bi več plačal davka od zavarovalnih poslov (6,5%), vseeno pa bi moral plačati akontacijo dohodnine (25%) in izstopne stroške v višini 1%.

Posameznik, ki se je v VPS DELTA vključil v začetku leta 2002 in je v sklad vsak mesec nakazoval 30 EUR, bi moral danes po izračunu preteklih donosov in z upoštevanjem stroškov na svojem računu imeti cca. 4.500 EUR. Seveda pa je višina privarčevanih sredstev odvisna od časa, v katerem je vstopil v sklad, in višine nakazanih premij.