Včasih te življenje čisto spontano preseneti takrat, ko to najmanj pričakuješ. To pa se je zgodilo tudi meni, ko so mi za rojstni dan prijatelji podarili tandem paragliding. Darilo je bilo v obliki bona, na kateremu pa je pisalo, da se bom odpravil na to. To pa me je čisto presenetilo, saj se mi je zdelo, da nisem nikoli izrazil te svoje želje, da se želim res odpraviti na nekaj takega.
Po pogovoru s punco pa sem ugotovil, da je ona dala to idejo in zbrala denar s pomočjo mojih prijateljev, da sem se lahko odpravil na to izkušnjo. Tedaj pa sem se res spomnil, da sem ji nekajkrat to omenil. Zato pa sem se ji zahvalil, saj je bilo to res nekaj pozornega.
Tako pa je nekaj tednov za tem le prišel ta dan, ko sem se odpravil na tandem paragliding. Ta dan je bil res nekaj neverjetnega. Že ko sem se tisto jutro zbudil, sem skoraj da skakal od navdušenja, saj sem komaj čakal, da se spustim in “poletim” po zraku. Vožnja do lokacije je bila prav tako čisto vznemirjena ter sem komaj sedel pri miru.
Nato pa se je vse skupaj šele začelo. Zapeljali smo se do vzletne točke, pripravili opremo in se pripravili na vzlet. Ta je izgledal tako, da sva z “pilotom” tekla po pobočju navzdol in sva se že začela dvigati. Nato pa tisti občutek, ko si v zraku. To je bilo res nekaj neverjetnega. Vsi tisti gozdovi, relief, hiše, vse kar je pod tabo je le nek obris. Ker pa tandem paragliding poteka relativno počasi, pa si v zraku lahko res vzameš čas, da se razgledaš okoli sebe, uživaš v tistem razgledu in si hvaležen temu, kar občutiš.
Po nekaj minutah v zraku, pa je prišel še pristanek. Takrat sem lahko res vse vzel vase in bil hvaležen za to darilo, saj je bil tandem paragliding nekaj nepozabnega, neprecenljivega. …